Ivana Djilas
#posebnaizdaja #strašnoradiberemo
Na kakšen način so male in velike krize ključni sprožilec, ki zanetijo ustvarjalno iskro?
Knjigo Ivane Djilas bogati tudi obsežna serija družinskih fotografij, ki so delo Petra Uhana, oziroma, kot je razvidno, rokave pri tem zavihajo kar vsi družinski člani.
»Neskočno lažje je pisati, ko ni vse v redu,« zapiše gledališka režiserka, kolumnistka in pisateljica Ivana Djilas v svoji zbirki esejev A si lahko vsaj enkrat tiho (založba Goga, 2022).
Toda tudi takrat, ko ni vse v redu, še ne pomeni, da je pisati kakor koli lahko in da se besede kar same stresajo iz rokava in potem samodejno sestavljajo v povedi, iz povedi v eseje, iz esejev v zbirko.
Ne, nedvomno je težko, ker tudi mora biti. A naposled se sestavi.
Kako jo to, da »ni vse v redu«, poganja pri pisanju? Kako so male in velike, osebne in družbene krize ključni sprožilec, ki zaneti ustvarjalno iskro? Prisluhnite v podkastu z Ivano Djilas in, seveda, preberite v knjigi.
A si lahko vsaj enkrat tiho je zbirka esejev oziroma »melodramatskih zgodb« o konfliktu družbe in posameznika z vsemi njegovimi identitetami – v njenem primeru urbane Beograjčanke, ponosne Jugoslovanke, nič kaj ponosne prebivalke Zvezne republike Jugoslavije, vnukinje Djilasa, ki ni »tisti« Djilas od Tita, migrantke, Slovenke, močne ženske, mame temnopoltega fantka in dečka z razvojnimi težavami, zagovornice otrok s posebnimi potrebami, feministke, ateistke, socialistke in prekarne delavka, ki opravlja »moški« poklic, nagrajene režiserke, kolumnistke …
A si lahko vsaj enkrat tiho je njena druga knjiga. Ivana je tudi avtorice romana Hiša.
Ta zvočni izvod podkasta je nastal v sodelovanju s spletnim portalom za književnost in kulturo AirBeletrina.
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.