Kaj pa če se je vse začelo z občansko znanostjo?
Opazovanje ptic v začetku 20. stoletja. Foto: researchgate
Težko je z znanstveno natančnostjo določiti, kdo je bil prvi občanski raziskovalec ali raziskovalka. Amatersko raziskovanje se je namreč razvijalo že davno, preden je sodobna znanost dobila svoje laboratorije, članke, nazive… Že dolgo pred Galilejem in razsvetljenstvom so ljudje zvedavo zrli v naravo, merili, zapisovali, ugotavljali brez formalne akademske izobrazbe in prav lahko rečemo, da lahko že njih štejemo za neke vrste občanske znanstvenike. Prakse občanske znanosti tako segajo daleč v zgodovino.
Med pionirji znanosti je kar nekaj “amaterskih” raziskovalcev. Biolog Charles Darwin in polihistor Janez Vajkard Valvasor sta kot številni drugi svoja prelomna odkritja dosegla brez formalne izobrazbe na področju svojega raziskovanja. A zgodovina je prepogosto pozabila na dosežke raziskovalk. V 18. in 19. stoletju so imele ženske precej težjo pot - celo v državah, ki jih sicer povezujemo z izjemnim znanstvenim napredkom. Kljub temu so nekatere, sicer redke ljubiteljske znanstvenice, raziskovale na področjih od paleontologije in statistike do ornitologije in podnebnih sprememb.
Eunice Foote Newton. Ilustracija: creative commons 4.0
Zame je ena izmed najbolj zanimivih Eunice Foote Newton (1819-1888). Prva je zviševanje ogljikovega dioksida v ozračju povezala z njegovim segrevanjem. Leta 1856 je izvedla preprost poskus: v dve stekleni posodi je postavila termometra. Eno je napolnila z navadnim zrakom, drugo pa z zrakom, obogatenim z ogljikovim dioksidom. Obe je nato postavila na sonce. Ugotovila je, da se je temperatura v posodi z ogljikovim dioksidom dvignila bolj kot v drugi, hkrati pa se je ohlajala počasneje. To je bil prvi dokaz o vplivu ogljikovega dioksida na podnebje. Svoje izsledke je objavila v kratkem znanstvenem prispevku v reviji American Journal of Science and Arts.
Tudi ljubiteljski meteorologi in meteorologinje so že več stoletij zbirali podatke o vremenu in pravzaprav zasnovali sodobno meteorologijo. Sprva so želeli predvideti uspešnost letine in se zaščititi pred nevihtami, kasneje pa so se osredotočili na napovedovanje vremena. Danes njihove zapiske uporabljamo za boljše razumevanje podnebnih sprememb.
In še ostanemo pri zraku, nebu in zbiranju podatkov - štejejo tudi ptice. Najbolj znan primer večstoletne tradicije občanskega raziskovanja prihaja iz Severne Amerike. V Združenih državah Amerike in Kanade že od leta 1900 vsako zimo ob božiču štejejo ptice. Vsako zimo se na tisoče prostovoljcev zbere in popisuje ptice ter prispeva k znanosti.
A sredi 20. stoletja se je znanost začela zapirati vase. Vloga občanskih raziskovalcev je upadla. Toda tudi ta zavora je popustila, ko je sredi 90. prejšnjega stoletja prišel internet in odprl vrata vsem, saj je omogočil preprosto povezovanje in izmenjavo podatkov.
Brez množice sodelujočih raziskovalk in raziskovalcev bi v preteklosti težko napovedovali vreme ali sledili spremembam v populacijah ptic. Občanska znanost je velik skupinski projekt: omogoča pridobivanje podatkov skozi dolgo časovno obdobje in v obsegu, ki ga profesionalni raziskovalci sami ne bi mogli doseči. Danes lahko vsak izmed nas, ne glede na starost, izobrazbo ali strokovno znanje, opremljen “zgolj” z radovednostjo in dobro voljo prispeva k znanstvenim odkritjem ter postane občanski znanstvenik ali znanstvenica.
V raziskavi Modrosti pod lupo smo zbrale že več kot 150 modrosti. Brez vašega spomina ne bi zmogle zbrati tako velikega števila starih rekov ter sodobnih spletnih nasvetov. Omejene bi bile zgolj na tiste, ki jih poznamo same, takšno raziskovanje pa bi nam vzelo ogromno časa.
Zato se zanašamo na vaše spomine. Vabimo vas, da pobrskate po spominu, povprašajte prijatelje, svoje bližnje, pogledate na splet in družbena omrežja in prispevajte svojo modrost ali sodobni nasvet o zdravju, prehrani ali okolju.. Naša ekipa bo zelo vesela vaših prispevkov. Oddajte jo, lahko tudi več njih na https://www.strasnohudi.si/anketa.
V sklopu projekta Modrosti pod lupo zbiramo stare reke in sosbne spletne trende o zdravju, prehrani in okolju. Sporočite jih lahko na več načinov:
no spletnem obrazcu: obiščite www.strasnohudi.si/anketa in izpolnite kratek vprašalnik. To je najhitrejši in najlažji način.
v izbranih knjižnicah: v Mestni knjižnici Ljubljana (knjižnica Otona Župančiča in knjižnica Šiška) in v Mestni knjižnici Kranj poiščite posebne škatle za zbiranje modrosti in oddajte svoj prispevek.
Pridružite se nam na raziskovalnem potovanju. Skupaj bomo preučili ljudska znanja in sodobne nasvete, da bi jasneje razumeli njihovo vsebino, pa tudi razlikovali med preverjenimi dejstvi in neutemeljenimi prepričanji, kar nam lahko bolje pomaga pri sprejemanju odgovornih odločitev v vsakdanjem življenju.
Če bi se želeli udeležiti jesenskih delavnic in ste mlajši od 30 ali starejši od 59 leta, ali pa želite biti zgolj obveščeni o projektu, nam pišite na hej@strasnohudi.si.
Projekt finančno podpira Evropska unija (EU). Stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč EU. EU in Impetus, kot financer projekta, ne odgovarjata zanje.
