Znanost za vse: kako lahko skupaj izboljšamo znanost
Ilustracija: Peter Kuntarič
Na svetu je po ocenah vsaj 50 milijard ptic, vseh znanstvenic in znanstvenikov pa skoraj 9 milijonov. Tudi če bi vsi spremljali in šteli samo ptice, bi jih bilo verjetno premalo. S poznavanjem in spremljanjem ptic pa lahko opazujemo tudi spreminjanje našega okolja, vključno s podnebnimi spremembami. Kako zagotoviti, da imamo dovolj oči in ušes za zaznavanje ogromnega števila ptic okoli nas?
Ena izmed rešitev je, da k raziskavam povabimo prostovoljke in prostovoljce. Ti se naučijo prepoznavati ptice ter zapisovati in sporočati svoja opažanja. Profesionalni raziskovalci in raziskovalke skrbijo za veljavnost in kakovost podatkov. Oboji skupaj tako prispevajo k novim znanstvenim spoznanjem in družbenem razvoju. Tovrstno raziskovanje, ki vključuje neprofesionalne raziskovalke in raziskovalce, imenujemo občanska znanost.
Kdo lahko postane občanski znanstvenik ali znanstvenica
Vsakdo, ki premore zvrhano mero radovednosti in ima v sebi željo po sodelovanju.
Občanske znanstvenice in znanstveniki lahko sodelujejo v vseh korakih raziskovalnega procesa. Ker prihajajo iz različnih okolij, lahko postavijo izjemno zanimiva in pomembna raziskovalna vprašanja, ki jih nato raziščejo profesionalne znanstvenice in znanstveniki. V primeru ptic bi se ta vprašanja lahko glasila: Zakaj določene vrste ptic pri nas ni več? Zakaj je neka nova vrsta vedno bolj pogosta? Ali je to povezano s podnebnimi spremembami, s hrupom v mestu ali s kakšnim drugim dejavnikom, ki vpliva na spreminjanje narave?
Najpogosteje sicer prostovoljni raziskovalci in raziskovalke zbirajo podatke v naravi, arhivih ali doma. S tem omogočajo zbiranje ogromne količine podatkov, ki jih je, kot v primeru opazovanja ptic, mogoče zbirati tudi skozi daljša časovna obdobja. Nekateri pa pomagajo pri analizi rezultatov in predstavljanju znanstvenih dosežkov širši javnosti.
Za bolj odprto, dostopno in bogatejšo znanost
Evropsko združenje za občansko znanost je pripravilo 10 načel občanske znanosti, ki so temelj za dobre prakse tovrstnega raziskovanja. Vloga profesionalnih znanstvenikov in znanstvenic ostaja ključna, saj skrbijo za skladnost izvedbe raziskav z znanstveno metodo, kakovost podatkov in verodostojnost raziskav in rezultatov. Občanska znanost tako dela znanost bolj odprto, dostopno in bogatejšo, saj združuje različne poglede in izkušnje.
V raziskavi Modrosti pod lupo brez vaše pomoči ne bi zmogli zbrati tako velikega števila starih rekov ter sodobnih spletnih nasvetov. Omejeni bi bili zgolj na tiste, ki jih poznamo sami, takšno raziskovanje pa bi nam vzelo ogromno časa. Zato se zanašamo na vaše spomine in upamo, da boste nekateri pomagali tudi z raziskovanjem in zbiranjem rekov med prijatelji, na družabnih omrežjih, ki jih uporabljate, ter med bližnjimi. Naša ekipa bo zelo vesela vaših prispevkov.
In še tole: Kdor si želi obleči "haljo" občanskega znanstvenika, lahko aktivne slovenske projekte preveri na www.citizenscience.si.
Modrosti lahko sporočite na več načinov:
no spletnem obrazcu: obiščite www.strasnohudi.si/anketa in izpolnite kratek vprašalnik. To je najhitrejši in najlažji način.
v izbranih knjižnicah: v Mestni knjižnici Ljubljana (knjižnica Otona Župančiča in knjižnica Šiška) in v Mestni knjižnici Kranj poiščite posebne škatle za zbiranje modrosti in oddajte svoj prispevek.
Pridružite se nam na raziskovalnem potovanju. Skupaj bomo preučili ljudska znanja in sodobne nasvete, da bi jasneje razumeli njihovo vsebino, pa tudi razlikovali med preverjenimi dejstvi in neutemeljenimi prepričanji, kar nam lahko bolje pomaga pri sprejemanju odgovornih odločitev v vsakdanjem življenju.
Če bi se želeli udeležiti jesenskih delavnic in ste mlajši od 30 ali starejši od 59 leta, ali pa želite biti zgolj obveščeni o projektu, nam pišite na hej@strasnohudi.si.
Projekt finančno podpira Evropska unija (EU). Stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč EU. EU in Impetus, kot financer projekta, ne odgovarjata zanje.
