Ko znanost sreča umetnost: Moč stripa pri razlaganju sveta
Peter Kuntarič, ilustrator projekta Modrosti pod lupo. Foto: osebni arhiv
Kako kompleksne znanstvene ugotovitve predstaviti tako, da jih bodo razumeli vsi – od otrok do starejših? Odgovor se pogosto skriva v sliki. V projektu Modrosti pod lupo nismo le preverjali dejstev, ampak tudi iskali načine, kako se približati ljudem. S sogovornikom, ilustratorjem Petrom Kuntaričem, ki je skrbel za likovno podobo projekta in med drugim ustvaril več stripov, s pomočjo katerih razlagamo izbrane modrosti, smo se pogovarjali o tem, zakaj so stripi resno izobraževalno orodje, kako naredijo težke teme bolj človeške in zakaj nam izmišljeni liki pomagajo, da se z znanostjo lažje poistovetimo.
Sodelovali ste pri projektu Modrosti pod lupo, kjer ste se prelevili tudi v vlogo občanskega znanstvenika. Kako ste doživljali ta proces in česa ste se ob tem naučili?
Projekt mi je bil zanimiv predvsem z vsebinskega vidika. Vse te modrosti, ki so bile obravnavane, so se mi zdele zanimive. Marsikatero vprašanje sem si že prej kdaj zastavil, vendar ga nikoli nisem zares preveril. V tem smislu sem se naučil več, kot bi morda pričakoval, tudi v povezavi z risanjem in podobnimi stvarmi. Sicer pa je bil že celoten projekt sam po sebi dovolj zanimiv.
Pogosto slišimo, da slika pove več kot tisoč besed. Kako vi vidite prednost slike pred besedilom v komunikaciji?
Največja prednost slike je zagotovo ta, da lahko kompleksnejšo informacijo prenese hitreje, kot če bi jo zapisali z besedo.
Kako pa specifično stripi spremenijo način, kako ljudje dojemamo znanstvene vsebine? Je to zgolj zabava ali gre za resno orodje?
Danes so stripi dosegljivi vsem oziroma so na nek način razumljivi vsem, ki imajo vsaj osnovno znanje branja stripov. Pri tem so posebej pomembni izobraževalni stripi. Ti se sicer deloma prilagodijo vsebini, predvsem pa se prilagodijo bralcu. Pri ustvarjanju izobraževalnega stripa imaš vedno v mislih bralca, tudi tistega, ki morda nima veliko izkušenj z branjem stripov.
Druga stvar je, da so stripi oziroma karikature praviloma bolj prizanesljiv način podajanja informacij. Tudi zahtevnejše ali težje vsebine in zgodbe v stripovski, risani obliki pogosto delujejo manj grozno in bolj človeško.
Bi torej rekli, da je strip boljši prenašalec sporočil od drugih medijev, recimo, videa ali besedila?
Seveda so stripi – oziroma bi vsaj morali biti – zabavni, zato so zelo učinkovito orodje za pritegnitev pozornosti. Tudi izobraževalni strip omogoča, da se v eni zgodbi oziroma risbi prenese precej kompleksna informacija, saj risba to stori hitreje kot besedilo. Strip ima zato veliko didaktično moč, pogosto večjo kot daljši tekst ali celo video posnetek. Pri videu se moraš ob nerazumevanju vračati naprej in nazaj, pri stripu pa se preprosto za trenutek vrneš na prejšnji kader ali stran. Celotna informacija je pregledno zbrana na eni ali dveh straneh in smiselno urejena, kar je v osnovi naloga vseh vizualnih komunikacij.
Znanost mora nagovarjati zelo različne ljudi. Kako ilustracija pomaga pri vključevanju različnih skupin – od otrok do starejših in ljudi iz različnih okolij?
Odgovor je preprost: narišemo lahko vse in smo na ta način vključujoči. Izmislimo si lahko like, ki niso nujno ljudje – lahko so živali ali pa neka čudna humanoidna bitja. S takšnimi liki se načeloma lahko poistoveti vsak, ne glede na ozadje.
Projekt finančno podpira Evropska unija (EU). Stališča in mnenja so izključno avtorjeva in ne odražajo nujno stališč EU. EU in Impetus, kot financer projekta, ne odgovarjata zanje.
