Tatjana
#088
Zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice Tatjana Cvetko se je z demenco profesionalno srečala že pred več kot dvema desetletjema, ko je tlakovala poti tako za strokovno kot tudi medsebojno pomoč pri soočanju s to boleznijo.
Tatjana Cvetko. Foto: Matej Povše
»Jaz bi rabila, da bi eden prišel spat z mojo taščo.« Ta na videz nenavadna prošnja, izrečena sredi pogovora, je v resnici utelešenje globoke stiske, teže, obupa in nemoči svojcev, ki skrbijo za osebe z demenco.
Tokrat smo v podkastu poskusili odgrniti zaveso z bolezni, ki ne prizadene le bolnika, ampak vso družino, prijatelje in skupnost. Demenca, pogosto opisana kot »nepričakovani gost, ki pride brez vabila in ostane preveč dolgo«, je mnogo več kot zgolj pozabljanje. Gre za krovni izraz za več kot sto bolezni, ki vplivajo na delovanje možganov, najpogostejša med njimi je Alzheimerjeva bolezen. Vpliva na mišljenje, vedenje in sposobnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Čeprav je pogostejša po 65. letu, se lahko pojavi tudi prej.
Tatjana Cvetko, zdravnica splošne medicine in predsednica društva Primorske spominčice, se je z demenco profesionalno srečala pred več kot dvema desetletjema. Takrat podpore praktično ni bilo. »In tako smo pravzaprav zastavili delo, ki še traja,« je povedala o nastanku skupine za samopomoč za svojce bolnikov z demenco. Iz te pobude je zraslo društvo Primorske spominčice, ki danes deluje v Izoli, Ilirski Bistrici, Postojni in Sežani, in kjer se svojci in strokovnjaki, pa tudi bolniki, redno srečujejo.
Eden najtežjih trenutkov je spoznanje, da bolezen napreduje. S tem pridejo jeza, nerazumevanje in vprašanja, zakaj se ljubljena oseba obnaša tako drugače. Svojci potrebujejo veliko časa, da ugotovijo, da »mogoče pa nekaj ni v redu«, ko pride do »incidentov«, kot so neplačani računi ali konflikti s sosedi.
Tatjana poudarja, da »z demenco ima veliko več težav njihova okolica, kot pa bolniki sami«. Učenje komunikacije, preusmerjanje pozornosti in ne-iskanje resnice so ključni elementi. »A veste, mi smo pa probali, nam se je pa to obneslo,« je dejala o izmenjavi izkušenj v skupinah za samopomoč, kjer si svojci delijo iznajdljive rešitve.
Tatjana svetuje, da je treba poiskati pomoč – naj bo to dostava hrane, dnevno varstvo ali pa preprosto izmenjava z drugimi svojci. V družbi, kjer poudarjamo individualizem, demenca opominja na nujnost solidarnosti in skupnosti. Brez bližnjic in čudežnih rešitev, to je tek na dolge proge, ki terja potrpljenje. Imeti rad in potrpljenje, poudarja Tatjana. Za bolnika je pomembno, da je poskrbljeno, ni pa nujno, da je to edina skrb svojca. Svojci se morajo naučiti poskrbeti tudi zase.
Prvi znaki demence:
postopna izguba spomina
težave pri govoru (iskanje pravih besed)
osebnostne in vedenjske spremembe
upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije
težave pri vsakodnevnih opravilih
iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari
težave pri krajevni in časovni orientaciji
ponavljanje istih vprašanj v neskončnost
spremembe custvovanja in vedenja
zapiranje vase in izogibanje družbi
Vir: Primorske spominčice
Če tudi sami skrbite za osebo z demenco ali poznate nekoga, ki potrebuje podporo, niste sami. Pomoč je na voljo:
Zdravstvena služba:
Zdravnik družinske medicine
Patronažna služba
Zdravniki specialisti - nevrolog in psihiater
CDZO - Center za duševno zdravje odraslih
Socialna služba
Center za socialno delo
Socialno varstveni zavodi - Dom starejših
Nevladne organizacije in društva
Izobraževalna srečanja
Srečanja skupine za samopomoč
Informacije in svetovanje
Svetovalni telefon društva Spominčica 059 305 555 in njihova elektronska pošta: info@spomincica.si.
Vir: Primorske spominčice
Podpri Strašno hude
Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.