Kakšen zrak dihamo v slovenskih mestih? Raziskovalci eno leto spremljali kakovost zraka
Foto: Richard Stachmann, Unsplash
Kaj vdihujemo, ko se sprehajamo ali kolesarimo? Raziskovalci so eno leto spremljali kakovost zraka v petih slovenskih krajih in ugotovili, da je zrak pozimi lahko tudi trikrat bolj onesnažen, največjo nevarnost za zdravje pa predstavljajo ultrafini delci.
avtorica
Anja Ilenič
Ali dihamo boljši ali slabši zrak kot naši evropski sosedje? Kaj vdihujemo, ko hodimo po mestih ali kolesarimo v prometni konici? Raziskava, ki je med junijem 2023 in junijem 2024 spremljala kakovost zraka v petih slovenskih krajih, razkriva, kateri delci so najbolj problematični, kaj vsebujejo in od kod izvirajo ter tudi kako se kakovost zraka spreminja med različnimi mesti in letnimi časi.
Onesnažen zrak v Sloveniji vsako leto prispeva k okoli 1200 smrtim
Onesnaženost zraka v urbanih okoljih predstavlja pomemben izziv za javno zdravje in okolje, predvsem zaradi povišanih koncentracij atmosferskih trdnih delcev (PM). Ti vsako leto povzročijo okoli 300.000 smrti v Evropski Uniji (EU) in okoli 1200 v Sloveniji. Ljudje, ki živijo na območjih z bolj onesnaženim zrakom, imajo lahko življenjsko dobo krajšo tudi za približno tri leta.
Dolgotrajna izpostavljenost trdnim delcem lahko povzroči resne zdravstvene težave, povezane predvsem z boleznimi dihal, srčno-žilnimi boleznimi, motnjami živčnega sistema ter težavami s plodnostjo. Hkrati ti delci škodujejo tudi okolju, saj prispevajo k onesnaževanju tal in voda ter povzročajo prekomerno rast alg, kar ruši občutljivo ravnovesje ekosistemov.
-
Trdni delci so zmes mikroskopsko majhnih trdnih in kapljičnih snovi, ki v ozračje prehajajo naravno (npr. ob vulkanskih izbruhih, požarih ali zaradi prašenja tal) ali zaradi človeških dejavnosti (npr. prometa, industrije, kurjenja). Njihova strupenost in obnašanje sta odvisna predvsem od njihove sestave in velikosti, pa tudi od optičnih lastnosti in sposobnosti vezave vode.
Glede na aerodinamični premer delce delimo v tri skupine: grobe, fine in ultrafine delce. Grobi delci (PM10) so manjši od 10 µm in se večinoma zadržijo v zgornjih dihalih. Fini delci (PM2,5) so manjši od 2,5 µm in lahko prodrejo globlje v pljuča. Še bolj nevarni so ultrafini delci (PM0,1), ki merijo manj kot 0,1 µm. Ti dosežejo pljučne mešičke in lahko preidejo neposredno v krvni obtok, zato predstavljajo največje tveganje za zdravje.
Na nevarnost delcev vplivajo tudi snovi, ki so nanje vezane. Med najbolj problematične spadajo arzen, kadmij, krom in svinec, ki so lahko strupeni že v zelo nizkih koncentracijah. Pomembni so tudi policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO), organske spojine, ki nastajajo pri nepopolnem zgorevanju. Mnogi med njimi so rakotvorni, zato predstavljajo resno tveganje za zdravje. Tako kovine kot PAO nastajajo pri prometu (izpušni plini, obraba pnevmatik in zavor), industriji in kurjenju biomase oziroma premoga.
Slovenija se glede kakovosti zraka uvršča med bolj onesnažene evropske države. Koncentracije finih delcev PM₂,₅ so pri nas višje kot v številnih državah severne in zahodne Evrope, kot so Islandija, Estonija, Finska in Švedska. Po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA) so bile leta 2024 višje ravni onesnaženosti zabeležene le v nekaterih državah jugovzhodne in srednje Evrope ter na Zahodnem Balkanu.
Kakovost zraka ureja zakonodaja, ki določa dovoljene mejne ravni trdnih delcev PM10 in PM2,5. Za PM2,5 je določena mejna vrednost 25 µg m−3, medtem ko Svetovna zdravstvena organizacija priporoča 5 µg m−3. V zadnjih letih so se te mejne vrednosti dodatno zaostrile, da bi bolje zaščitili zdravje ljudi. Kljub temu povsem varne ravni izpostavljenosti ni, saj so lahko škodljive že zelo nizke koncentracije.
Kaj so raziskovalci merili po Sloveniji
Med 1. junijem 2023 in 30. junijem 2024 smo na petih izbranih lokacijah v Sloveniji (Dobrova, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota in Piran) merili prisotnost trdnih delcev.
Lokacije vzorčenja.
Vzorčili smo delce različnih velikosti, od večjih (10 µm) pa do zelo drobnih (< 0.1 µm). Merilne naprave z nizkim pretokom zraka so bile nameščene v neposredni bližini kolesarskih stez in pločnikov, s čimer smo pridobili natančnejše podatke o kakovosti zraka, ki ga med gibanjem v prometu dejansko dihajo pešci in kolesarji.
Potek vzorčenja.
V okviru raziskave smo zbrali 250 vzorcev trdnih delcev ujetih na filtre in vodno past, ter analizirali njihovo kemično sestavo. Preverili smo vsebnost kovin in zdravju najbolj škodljivih policikličnih aromatskih ogljikovodikov. Za natančne meritve zelo nizkih koncentracij smo uporabili sodobne laboratorijske metode, kot sta masna spektrometrija z induktivno sklopljeno plazmo in plinska kromatografija z masno spektrometrijo. Rezultati so zanesljivi, saj so od referenčnih vrednosti odstopali za manj kot šest odstotkov.
Analizni postopek.
Najmanjši delci, največje tveganje za zdravje
Pri ocenjevanju kakovosti zraka ni pomembna le količina delcev, temveč tudi njihova sestava. Približno 70 odstotkov mase delcev predstavljajo različne organske spojine in druge oblike ogljikovodikov, poleg njih pa delci vsebujejo tudi sulfate, dušikove spojine, mineralne snovi in sledove težkih kovin, ki lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti škodljivo vplivajo na zdravje ljudi.
Analize so pokazale, da so bile med kovinami prisotne najvišje koncentracije cinka, barija, bakra in kroma, med PAO pa so izstopali benzo[b]fluoranten, benzo[ghi]perilen, indenopiren in benzo[a]piren (BaP) .
Povprečne koncentracije kovin v posameznih velikostnih frakcijah trdnih delcev v Dobrovi, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti in Piranu
BaP velja za najbolj rakotvoren PAO in ga pogosto uporabljamo kot kazalec skupne onesnaženosti s PAO. Njegovi glavni viri so med drugim promet, kurjenje biomase, industrija, tobačni dim ter priprava hrane na žaru. Največje koncentracije teh snovi smo zaznali v delcih PM10, sledili so PM2,5 in PM0,1.
Povprečne koncentracije PAO v posameznih velikostnih frakcijah trdnih delcev v Dobrovi, Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti.
Pri ultrafinih delcih, manjših od 0,1 mikrometra, so bile koncentracije nekaterih kovin, predvsem barija, kadmija, bakra, niklja, svinca in cinka, primerljive s koncentracijami PM10. Gre za elemente, ki so lahko povezani predvsem s prometom, z zgorevanjem goriv ter obrabo zavor in pnevmatik.
Delce smo dodatno pregledali pod elektronskim mikroskopom. Identificirane delce smo razvrstili v šest morfoloških skupin: sferule (P1, P7, P12 in P13), flokule (P2), biogene delce (P3), tabularne delce (P5 in P10), zrna nepravilnih oblik (P6 in P8) ter aglomerirane delce (P9 in P11). Prevladovali so mineralni delci nepravilnih in nesferičnih oblik, ki zaradi svoje strukture lažje vežejo nase škodljive snovi.
Videz delcev PM10, PM2,5 in PM0,1.
Vsebnosti arzena, kadmija, niklja in BaP v delcih PM10 so regulirane z evropsko zakonodajo. Predpisane letne mejne oziroma ciljne vrednosti znašajo 6 ng m−3 za arzen, 5 ng m−3 za kadmij, 20 ng m−3 za nikelj in 1 ng m−3 za BaP. Na opazovanih lokacijah nobena od navedenih predpisanih vrednosti ni bila presežena.
Izmerjene vrednosti so bile nižje v primerjavi z rezultati Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), kar je mogoče pripisati razlikam v metodologiji vzorčenja (dnevno in mesečno), pretoku zraka skozi vzorčevalni sistem ter vplivu mikrolokacijskih dejavnikov.
Pozimi dihamo bistveno slabši zrak
Kurilna sezona močno vpliva na kakovost zraka. V hladnejšem delu leta so bile koncentracije nekaterih onesnažil tudi več kot trikrat višje kot v toplejših mesecih.
Najvišje koncentracije kovin in PAO smo izmerili v Mariboru in Ljubljani, sledili sta Murska Sobota in Dobrova, najnižje pa so bile v Piranu.
Na razlike med posameznimi lokacijami pomembno vplivajo promet, lokalni viri emisij in vremenske razmere. Ob temperaturnih obratih, šibkem vetru in slabem mešanju zračnih mas se onesnažila počasneje razpršujejo in zato dlje časa ostajajo ujeta v zraku. K višjim koncentracijam prispeva tudi manj padavin, saj te sicer onesnažila izpirajo iz ozračja.
Z uporabo okoljskih modelov ter razmerij med specifičnimi PAO in posameznimi elementi smo ugotovili, da pomemben delež onesnaženja v slovenskih mestih izvira iz zgorevanja. Med najpomembnejšimi viri izstopa promet, predvsem dizelski motorji. K onesnaženju prispevajo tudi premeščanje mineralnega prahu ter obraba pnevmatik in zavor. V kurilni sezoni se tem virom pridružujejo še emisije, ki nastajajo pri kurjenju premoga in biomase.
Peš, s kolesom, z avtom ali javnim prevozom?
Z raziskavo smo želeli oceniti tudi izpostavljenost različnih skupin udeležencev v prometu potencialno rakotvornim onesnažilom v zraku. Pri oceni zdravstvenega tveganja smo upoštevali vrsto dejavnikov, med drugim koncentracijo onesnažil, starost in spol posameznika, telesno težo, hitrost dihanja, čas izpostavljenosti, letni čas ter način potovanja.
Čeprav izmerjene vrednosti niso presegle predpisanih mejnih vrednosti, to še ne pomeni, da je izpostavljenost povsem brez tveganja. Številne raziskave namreč kažejo, da lahko na zdravje vplivajo že zelo nizke koncentracije onesnažil.
Med kovinami so k ocenjeno največjem zdravstvenem tveganju prispevali krom, arzen in kobalt, med policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki benzo[a]piren, benzo[b]fluoranten in piren. Največjo obremenitev smo zaznali pozimi, ko je bilo zaradi kurjenja in slabega mešanja zraka v ozračju prisotno več onesnaženja. Pomemben delež tveganja predstavljajo ultrafini delci, delci manjši od 0.1 µm, ki lahko prodrejo globoko v pljuča in se tam v veliki meri zadržijo.
Na izpostavljenost pomembno vplivata tudi starost in način potovanja. Otroci so bili med proučevanimi skupinami najbolj izpostavljeni. V nekaterih primerih je bila njihova izpostavljenost tudi do štirikrat večja kot pri odraslih. Moški so bili predvsem zaradi večjega volumna vdihanega zraka (približno 17 odstotkov več kot ženske) tudi do dvakrat bolj izpostavljeni.
Zanimive razlike so se pokazale tudi med pešci in kolesarji. Pri enakem času potovanja so bili kolesarji zaradi večje frekvence in volumna dihanja tudi do trikrat bolj izpostavljeni kot pešci. Pri enaki prepotovani razdalji pa se je razmerje obrnilo: ker se pešci premikajo počasneje, so onesnaženemu zraku izpostavljeni dlje, zato je bila njihova skupna izpostavljenost v nekaterih primerih tudi do 14-krat večja kot pri kolesarjih.
Primerljive študije sicer kažejo, da so lahko kolesarji in pešci zaradi neposredne izpostavljenosti emisijam iz prometa, hitrejšega in globljega dihanja ter prehoda z nosnega na kombinirano dihanje pri večjih obremenitvah, tudi dva- do štiri-krat bolj izpostavljeni kot uporabniki motornih vozil.
Izsledki raziskave opozarjajo, da pri presoji kakovosti zraka ni pomembno upoštevati le koncentracije onesnažil, temveč tudi čas, ki ga ljudje preživijo v prometu, način gibanja in njihove osebne značilnosti. Rezultati kažejo, da predvsem pozimi in na prometno bolj obremenjenih območjih Slovenije prihaja do nekoliko povečanega zdravstvenega tveganja, kar poudarja pomen zmanjševanja emisij in spodbujanja bolj trajnostnega urbanističnega načrtovanja.
Čistejši zrak se začne pri naših vsakodnevnih odločitvah
Kakovost zraka v mestih in naseljih je v veliki meri odvisna od vsakodnevnih navad prebivalcev. V Sloveniji na onesnaženost zraka najbolj vplivata promet in individualna kurišča, zato lahko z bolj premišljenimi odločitvami pri mobilnosti in ogrevanju pomembno prispevamo k bolj zdravemu bivalnemu okolju.
Uporaba osebnega avtomobila, zlasti na kratkih razdaljah, znatno prispeva k slabši kakovosti zraka. Z izbiro javnega prevoza, hoje, kolesa ali skiroja lahko neposredno zmanjšujemo emisije in obremenitev okolja.
Velik vpliv ima tudi izbira goriva. Dizelski motorji praviloma proizvajajo več trdnih delcev kot bencinska ali električna vozila. Pomemben vir onesnaženja je nepravilno ogrevanje na lesno biomaso. Z uporabo kakovostnega, suhega lesa in z rednim vzdrževanjem kurilnih naprav lahko izpuste delcev bistveno zmanjšamo.
Ne smemo pozabiti niti na vzdrževanje kakovostnega zraka v notranjih prostorih. Ta je pogosto slabši kot na prostem, zato je predvsem pozimi pomembno redno in učinkovito zračenje.
Z ozaveščanjem prebivalcem in njihovim vključevanjem v meritve kakovosti zraka lahko bolje razumemo vpliv lastnih dejanj ter učinkoviteje zaščitimo ranljive skupine. Takšni podatki posameznikom omogočajo bolj premišljene vsakodnevne odločitve, na primer izbiro poti stran od prometnic ali gibanje na prostem v času manjše onesnaženosti, na primer popoldne.
Hkrati so natančne meritve pomembno orodje za občinsko načrtovanje. Lokalnim skupnostim omogočajo, da:
uredijo kolesarske steze in pešpoti ter jih ustrezno ločijo od motornega prometa,
načrtujejo več zelenih površin, ki izboljšujejo zrak za občane,
s subvencijami spodbujajo zamenjavo zastarelih kurilnih naprav in vozil z okolju prijaznejšimi rešitvami.
Z majhnimi, a odgovornimi vsakodnevnimi dejanji lahko vsi prispevamo k čistejšemu zraku v svoji občini, saj navsezadnje vsi dihamo isti zrak.
Avtorji raziskave so Anja Ilenič, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Radmila Milačič Ščančar, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Institut Jožef Stefan, Alenka Mauko Pranjić, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Nina Zupančič, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Paleontološki inštitut Ivana Rakovca, Marija Đurić, Zavod za gradbeništvo Slovenije, Janez Ščančar, Mednarodna podiplomska šola Jožefa Stefana, Institut Jožef Stefan
Dostop do celotne raziskave: Ilenič, A., Milačič Ščančar, R., Mauko Pranjić, A., Zupančič, N., Đurič, M., Ščančar, J. Sources, seasonal trends and urban exposure to airborne particulate matter-bound pollutants. Sci Rep 16, 17969 (2026).
Podpri Strašno hude
Bi radi spoznali še več podkastov? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .
👇
Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki skočimo do stropa. Obljubimo.