Z Angeliko Hribar po Ljubljani njene mladosti
Foto: Knjižnica Otona Župančiča.
Na pogovornem večeru cikla Ljubljana moje mladosti smo tokrat gostili Angeliko Hribar, anglistko, slovenistko in dolgoletno bibliotekarko, ki raziskuje ljubljanske meščanske in podjetniške rodbine Hribar, Šumi, Obereigner in Kastl. Rodila se je 24. junija 1943 kot tretja od štirih otrok Zorana Hribarja, sina industrialca in tiskarja Dragotina Hribarja, in Lize Obereigner. Mama je bila kiparka in lončarka, kiparstvo pa je na Dunaju študirala že babica Elza.
Časopis Slovenec je na dan njenega rojstva med drugim poročal o nevihti nad mestom, o 640 maturantih z rdečimi nageljni in o prodaji govejega mesa na živilske nakaznice. Krstil jo je pisatelj Fran Saleški Finžgar, saj je bil družinski prijatelj pater Roman Tominec, ki je staršem predlagal ime Angelika, takrat v italijanskem zaporu.
Praded Franc Šumi, lastnik slaščičarne na Kongresnem trgu, je nekoč trikrat ustrelil v Dragotina Hribarja, ki je napad čudežno preživel. Dragotin je ustanovil Pletenino in tiskarno ter se navduševal nad prvimi avtomobili. Njegov sin Zoran je bil inštruktor vožnje in šofer ljubljanskih dam: pesnico Lili Novy je s hčerami vozil na plese, v kulturnem salonu Vide Novak pa je spoznal Lizo.
Po vojni je družino doletel hud udarec. Ko je bila Angelika stara štiri leta, so starša aretirali v Nagodetovem procesu. Otroci so morali kar nekaj mesecev skrbeti drug za drugega, dokler niso najprej izpustili mame.
Angelika je pozneje študirala na Filozofski fakulteti, študij vmes prekinila, a ga nato sklenila z diplomo o Mobyju Dicku. Na pobudo kolegov in znancev je nato začela pisati družinsko zgodovino, ki ohranja spomin na rodbine, ki so sooblikovale Ljubljano. Resnično zgodbo zakoncev Hribar, lastnikov gradu Strmol na Gorenjskem in Angeliking sorodnikov, je v romanu To noč sem jo videl interpretiral pisatelj Drago Jančar.
V Mestnem muzeju Ljubljana je do 14. marca 2027 na ogled razstava o njeni mami Lizi Hribar.
S ciklom Ljubljana moje mladosti, ki se odvija v Knjižnici Otona Župančiča in Slovanski knjižnici v Ljubljani, nadaljujemo 10. novembra 2026, ko bomo v Slovanski knjižnici gostili dr. Leva Krefta.
Prisluhnete pa lahko tudi minulim epizodam: