Z Jurijem Kunaverjem po Ljubljani njegove mladosti
Jurij Kunaver, Maja Čakarić, Klara Škrinjar. Foto: Slovanska knjižnica
V sklopu cikla Ljubljana moje mladosti, ki ga Strašno hudi snujemo skupaj z Mestno knjižnica Ljubljana, smo novembra gostil zaslužnega profesorja, geografa, pedagoga, raziskovalca in jamarja dr. Jurija Kunaverja, sina znamenitega pedagoga, tabornika in naravoslovca Pavla Kunaverja.
Jurij se je rodil leta 1933 in odraščal v družini petih bratov. Starša sta se spoznala na Dunaju – oče Pavel je tam študiral in nadomestil prijatelja na tečaju slovenščine, kjer je v prvi vrsti zagledal Henrieto (Jeti), svojo bodočo ženo iz slovenske družine.
V pogovoru je popeljal občinstvo skozi svojo osebno in družinsko zgodovino, prepleteno z življenjem v Zgornji Šiški, mladinskimi tabori, prvimi jamarskimi izkušnjami, šolanjem na klasični gimnaziji ter ljubeznijo do narave, ki jo je podedoval doma.
Njegovi spomini so razpeli časovni lok od otroštva v 30. letih, prek težkega obdobja med drugo svetovno vojno, do povojnih let, ko sta družinski dom in šola postala središče vzgoje, raziskovanja in ustvarjalnosti. »Ko se poglobiš v svoje spomine, nenadoma prihajajo stvari iz podzavesti. Še včeraj, še danes so se mi rojevale,« je o pripravah na pogovorni večer v smehu dejal Jurij Kunaver.
Posebej živ je tudi njegov spomin na očetovo delo – od njegovega ljubiteljskega spoznavanja z astronomijo do vodenja skavtov na tabore – ter na obsežen družinski arhiv, ki ga Jurij še danes skrbno hrani in skrbi, da ne bi utonil v pozabo. Spregovoril je o dnevnikih, raziskovalnih zapiskih, risbah in fotografijah, ki jih skupaj s sodelavci ureja za prihodnost. »To je del mojega poslanstva – da mislim na očeta in skrbim, da se za njegove zasluge ve.«
Večer je sklenil z mislijo, da je ljubezen do narave, radovednost in zvestoba mladinskim vrednotam tisto, kar ga spremlja vse življenje. Občinstvu je zapustil bogato pripoved o družini, mestu in času, ki so ga oblikovali, ter o neprecenljivi moči spomina.
Zadnja gostja tokratnega cikla Ljubljana moje mladosti bo ena najvidnejših in najpomembnejših slovenskih kipark Dragica Čadež (2. december v Knjižnici Otona Župančiča).
Prisluhnete pa lahko tudi minulim epizodam:
