Mesto žensk(e) v znanosti: od nevidnih v preteklosti do ustvarjalk prihodnosti

Histološke preiskave, leto 1950. Foto: Unsplash

Dolga zgodovina ustvarjanja znanja in vednosti človeštva temelji na moških utemeljiteljih in njihovih izkušnjah, medtem ko so bile ženske (pogosto) potisnjene na obrobje v ozadje in na rob, zato so si svoje mesto v znanosti morale postopno izboriti. Šele v 20. stoletju so z do tedaj spregledanimi pristopi zamajale intelektualne temelje in začele odpirati prostor za razpravo o vplivu družbenega konteksta, zgodovine, kulture in spola na znanost, raziskave, analize itd.

Okrogla miza Mesto žensk(e) je v znanosti: od nevidnih v preteklosti do ustvarjalk prihodnosti bo potekala v petek, 28. novembra, ob 17. uri v Centralni tehniški knjižnici (CTK) v Ljubljani. Dogodek bo osvetlil vlogo žensk v znanosti ter odprl razpravo o tem, kako preteklost v dobrem in slabem še danes vpliva na znanstvene discipline.

V razpravi bodo sodelovale prof. dr. Milica Antić Gaber, prof. dr. Eva Bahovec (obe Filozofska fakulteta, UL), prof. dr. Andreja Gomboc (Fakulteta za naravoslovje, UNG), doc. dr. Jovana Mihajlović Trbovc (ZRC SAZU), prof. dr. Katja Mihurko (Fakulteta za humanistiko, UNG) ter doc. dr. Kristina Žagar Soderžnik (Institut »Jožef Stefan«).

V njej bomo v pogovoru prečile stoletja in discipline, od družboslovnih do humanističnih ter naravoslovnih vpogledov. V ospredju bo zgodovinska dediščina znanstvenic, ki so kljub nevidnosti pomembno prispevale k razvoju znanosti, pa vpliv njihove zapuščine na današnje raziskovalke in intelektualke, preverile pa bomo tudi, kako se družbeni vzorci odsevajoražajo tudi v sodobni tehnologiji, medicinskih diagnozah in razumevanju družbe.

Organizatorke poudarjajo, da se ne bodo ukvarjale zgolj z vprašanjem, kaj znanost je, temveč predvsem, kako čez čas postaja to, kar je - in kako jo lahko z razumevanjem preteklosti nadgradimo.  

Vstop na dogodek je prost.