Novi sumi zastrupitev v Bohinjskem jezeru

V Bohinjske jezeru je voda na uradnih kopalnih območjih odlične kakovosti, a iz jezera tudi letošnjo poletje prihajajo poročila o zastrupitvah psov. Na Veterinarski kliniki Lesce so obravnavali enoletnega jazbečarja, ki je kazal akutne znake zastrupitve neposredno po stiku z vodo. »Pes je malo zaplaval, popil nekaj vode, potem pa med skokom padel na bok in se začel tresti in sliniti,« je anamnezo lastnikov, sicer tujih turistov, povzela tamkanjšnja veterinarka.

avtorica:

Maja Čakarić

Čeprav je žival po prejemu infuzije in vezalcev toksinov ostala stabilna, so bili simptomi, predvsem nenadni nevrološki znaki in slinjenje, identični tistim iz preteklih let. To je bil letošnji prvi uradno zabeležen primer na tej kliniki, medtem ko naj bi podoben klic o sumu zastrupitve v začetku tedna prejeli tudi na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.

Incident se je zgodil v začetku julija, le nekaj dni po tem, ko je ekipa Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) na terenu v Bohinju potrdila prisotnost plavajočih gošč, podobnih lanskim. »Ob ohladitvi v jezeru smo približno 10 metrov od obale opazili plavajoče gošče, ki so vsebovale enake rodove cianobakterij kot lanske,« je sporočila dr. Tina Eleršek z NIB. Čeprav so gošče opazili v bližini Naklovih glav, torej izven uradno določenih kopalnih območij, znanstveniki opozarjajo, da »gibanje vodnih mas ne pozna meja kopalnih voda«. Na inštitutu so ocenili, da je tveganje največje za pse in otroke, ter institucijam ponudili možnost hitrejših analiz toksinov v tujini, saj bi bilo na slovenske molekularne raziskave zaradi obilice dela treba čakati dlje časa.

Odziv uradnih institucij ostaja zvest uveljavljenim protokolom, ki pa se osredotočajo predvsem na prosto plavajoči fitoplankton, ne pa na nevarne obloge na dnu. Agencija RS za okolje (Arso) je po obvestilu NIB kopalce preventivno pozvala k previdnosti, a obenem poudarila: »Posamičnih skupkov gošč ali razrast na kamnih v vodnem okolju ni možno sistematično nadzirati, za goščo tudi ni mejnih vrednosti z vidika zdravja kopalcev«. Podobno so se odzvali na Občini Bohinj, kjer pravijo, da o novih primerih zastrupitev niso bili obveščeni, hkrati pa dodajajo, da »občina ni stvarno pristojni organ za izvajanje meritev kakovosti kopalnih voda«. Čeprav so na nekaterih lokacijah preventivno namestili table, odgovornost za varnost prelagajo na Arso in državo.

Lani so pogini dveh psičk v roku dveh tednov v javnosti povzročili precej preplaha in tudi nejasnosti, saj vzrok za pogine psov sprva ni bil znan. Dokumenti o raztelesbi, ki smo jih pridobili z zahtevo po dostopu do informacij javnega značaja, razkrivajo, da so takratni sumi del kompleksnejših ugotovitev, ki so kazale na pogin zaradi hkratnega delovanja dveh različnih toksinov: Pri madžarski vižli so kot vzrok navedli šokovno stanje, pri border koliju pa so poleg cianotoksinov v želodcu našli tudi sledi strupa za polže. Institucionalna razdrobljenost, kjer Nacionalni inštitut za javno zdravje ne prejema prijav poginov živali, Uprava za varno hrano pa le redko odreja hitro diagnostiko na kraju samem, tako kopalce in lastnike živali pušča v sivi coni – v vodi, ki je uradno »odlična«, a lahko skriva strupene gošče.