Vemo ali mislimo, da vemo: Biti suh pomeni biti zdrav
Simbolna upodobitev predstave, da biti suh pomeni biti zdrav, kot jo vidi program UI Microsoft Copilot.
Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić
Stereotipe o prehrani in telesni masi pojasnjujeta asist. Karin Šik Novak, mag. dietetike in doc. dr. Žiga Kozinc, mag. kineziologije s Fakultete za vede o zdravju Univerze na Primorskem.
Karin Šik Novak, foto: Fakulteta za vede o zdravju
Žiga Kozinc, foto: Fakulteta za vede o zdravju
Biti suh pomeni biti zdrav
Ne drži. Telesna masa je le eden od številnih kazalnikov zdravja – in pravzaprav dokaj slab. Analiza telesne sestave, ki ločuje maščobno in mišično maso, sicer ponuja nekoliko natančnejšo sliko, še pomembnejši kazalnik pa je telesna pripravljenost. Z dolgoročnim telesnim zdravjem in funkcionalnostjo sta povezana predvsem dva ključna dejavnika – dobra kondicija (vzdržljivost) in dovolj mišične mase ter moči. Več raziskav kaže na to, da je bolje biti gibalno aktiven ob nekoliko prekomerni telesni masi, kot pa biti suh in telesno nedejaven. Tudi oseba z »normalno« telesno maso je lahko gibalno nedejavna, psihično izčrpana ali ima druge zdravstvene težave, ki jih tehtnica ne pokaže. Po drugi strani pa ima lahko nekdo nekoliko višjo telesno maso in dobro telesno pripravljenost, relativno zdrave prehranske navade in pozitiven odnos do svojega telesa. Zdravje ni številka na tehtnici, temveč kompleksen preplet telesnega, duševnega in socialnega počutja. Ko enačimo zdravje s telesno maso ali telesnim izgledom, spregledamo ključne dejavnike, kot so gibanje, spanec, prehrana in številne druge.
Kuhanje v mikrovalovni pečici uniči hranilne snovi.
Ne drži. Kuhanje z mikrovalovno pečico je zelo priročno, saj je enostavno in hitro. Mnogi menijo, da mikrovalovi povzročajo škodljivo sevanje in škodujejo hranilnim snovem, kar ne drži. Živila, ki vsebujejo vodo, absorbirajo mikrovalovno energijo, ki se nato spremeni v toploto. Živila so hitro pripravljena, saj se toplota hitro prenese skozi živilo. Glavni dejavniki, ki vplivajo na izgubo mikrohranil, so temperatura, čas kuhanja in način priprave. Pri mikrovalovnih pečicah je čas kuhanja običajno kratek, temperatura pa nizka. Večina raziskav kaže, da se s kuhanjem v mikrovalovni pečici ohrani več mikrohranil v primerjavi z drugimi načini priprave hrane. V primerjavi s kuhanjem v vodi, je pri kuhanju v mikrovalovni pečici manjša izguba predvsem vitaminov A in C, zaradi nižje temperature pa je manjša tudi toplotna razgradnja vitaminov B1 in B6. Poleg tega se s kuhanjem zelenjave v mikrovalovni pečici ohrani več antioksidantov v primerjavi z drugimi načini toplotne obdelave. Lahko torej zaključimo, da na splošno mikrovalovne pečice zelo dobro ohranjajo hranilne snovi.
Zaradi ogljikovih hidratov se zrediš.
Ne drži. Ogljikovi hidrati so poleg beljakovin in maščob glavni vir energije za naše telo in so nujni za njegovo normalno delovanje. Telo nima mehanizma za dolgotrajno hranjenje večjih količin ogljikovih hidratov, presežki se kopičijo v obliki maščobe in od tod izhaja mit, da se od ogljikovih hidratov zredimo. Skladiščenje maščob je normalno in nujno za delovanje telesa, saj jih ta nenehno skladišči in razgrajuje. Ogljikove hidrate delimo na enostavne (sladkorji) in sestavljene (škrob in prehranske vlaknine). Vnos ogljikovih hidratov naj predstavlja 50 % dnevnega energijskega vnosa, enostavne sladkorje pa je dobro čim bolj omejiti. Prehranske vlaknine vplivajo na presnovo živil, povečajo občutek sitosti in predstavljajo hrano za našo črevesno mikrobno združbo, zaužili naj bi jih vsaj 30 g na dan. Veliko ljudi enači ogljikove hidrate s saharozo (namiznim sladkorjem) in izdelki iz bele moke, vidimo pa, da so ogljikovi hidrati zelo raznoliki po sestavi. Živila, ki so izjemno bogata z ogljikovimi hidrati, kot so zelenjava, sadje, stročnice in polnozrnata žita, namreč vsesplošno veljajo za zdrava in pomagajo pri vzdrževanju normalne telesne mase. Zredimo se od presežka energije, ki ni usklajen s porabo, ne glede na to, ali je ta na račun ogljikovih hidratov, maščob ali beljakovin.
Zajtrk je najpomembnejši obrok dneva in ga nikoli ne smemo preskočiti, če želimo biti zdravi.
Ne drži nujno. Vsi obroki so enako pomembni za vnos energije in kakovostnih hranil s prehrano. Zajtrk je sicer odlična priložnost, da že zjutraj vnesemo hranila za optimalno delovanje našega telesa. Vsebuje naj vire kakovostnih beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov s prehranskimi vlakninami in zdravih maščob. Na ta način bomo imeli dovolj energije za aktivnosti, bili bolj osredotočeni na delo in preprečili močno lakoto ter hrepenenje po nezdravi hrani čez dan. Raziskave kažejo, da je za zdravje bolje, če večji del energije zaužijemo v prvi polovici dneva, ko smo običajno bolj telesno dejavni, to dejstvo pa ne velja za športnike, ki imajo popoldanske treninge. Opazovalne raziskave kažejo, da so posamezniki, ki redno uživajo zajtrk, bolj zdravi in imajo manj kroničnih bolezni, možno pa je, da imajo ti posamezniki že nasploh bolj zdrav življenjski slog. Ritem prehranjevanja mora biti prilagojen posamezniku in bolj kot samo uživanje zajtrka je pomembno, kaj jemo čez cel dan in da v celotnem dnevu pojemo dovolj energije in hranil. Skupina, za katero se preskakovanje zajtrka absolutno odsvetuje, pa so otroci, ki so v fazi intenzivne rasti in razvoja.
Strašno hudi nadaljujejo rubriko Vemo ali mislimo, da vemo. Začeli so jo v sezoni Strašno brihtnih, da bi z njo pomagali razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo. Na ta način ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja ter pomena znanja v družbi nasploh.
Podkasti in druge medijske vsebine nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.