Milica

 

#089

Demenca ni le pozabljanje imen in datumov. Je skupek simptomov, ki nastanejo zaradi propadanja možganskih celic. »Pomembno je, da jo družba prepozna kot bolezen, primerljivo z vsemi drugimi,« poudarja nevrologinja in raziskovalka demence dr. Milica Gregorič Kramberger.


 

dr. Milica Gregorič Kramberger. Foto: Matej Povše

 

Vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani, doktorica medicine Milica Gregorič Kramberger, v podkastu razgrne tako človeško kot strokovno plat te zapletene bolezni. Njeno delo pa sega daleč onkraj bolnišničnih zidov – z raziskavami, izobraževanji in sodelovanjem pri nacionalni strategiji za obvladovanje demence si prizadeva za bolj razumevajočo in vključujočo družbo. Sodeluje tudi s švedskim inštitutom Karolinska ter je aktivna članica združenja za pomoč pri demenci, Spominčica. 

Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki postopoma prizadene spomin, orientacije in presojo. V Sloveniji z njo živi okoli 47.000 ljudi, število pa hitro narašča. Čeprav bolezen še vedno spremlja stigma, Gregorič Kramberger opaža napredek: ljudje težave prepoznajo prej, svojci so bolj pozorni, zdravniki pa bolje usposobljeni za zgodnje odkrivanje. Pot od prvih sumov na bolezen do diagnoze je še vedno predolga, zato bi po njenem morali po vsej državi vzpostaviti dostopne “klinike za spomin”.

Zato pa napredek v diagnostiki in zdravljenju vliva nov optimizem. Po letih, ko so bila na voljo le zdravila za lajšanje simptomov, so v EU nedavno odobrili prvo zdravilo, ki dokazano upočasni napredovanje Alzheimerjeve bolezni. Deluje kot imunska terapija, saj iz možganov odstranjuje beljakovine, odgovorne za nastanek bolezni. »Če bomo zdravilo bolnikom dali dovolj zgodaj, bo dobro stanje trajalo dlje – bolnik bo dlje samostojen, breme za družino in družbo bo manjše,« pojasnjuje sogovornica.

A za zdrave možgane potrebujejmo več kot le zdravila. Skoraj polovico dejavnikov tveganja za demenco predstavljajo navade, na katere lahko vplivamo sami – gibanje, prehrana, druženje, spanec in predvsem miselna aktivnost. Učenje, radovednost in miselni izzivi ohranjajo možganske povezave žive in prožne. »Pomembno je, da naše možgane vsak dan razveselimo z novimi informacijami, z novimi možnostmi,« svetuje sogovornica. Tudi kakovosten spanec, dober vid in sluh ter redni socialni stiki so nepogrešljivi koščki v mozaiku zdravih možganov.

Prihodnost znanstvenih raziskav in zdravljenja bo, meni Gregorič Kramberger, vse bolj usmerjena v odkrivanje zgodnjih faz bolezni in k bolj individualnem pristopu zdravljenja – k takemu, ki upošteva življenjski slog, pridružene bolezni in drugd zdravstvene značilnostii vsakega posameznika. Čeprav demenca ostaja velik izziv za obolelega, njegove svojce in zdravstveni sistem, sogovornica ostaja optimistična: znanost napreduje, ozaveščenost raste in vsak izmed nas lahko že danes prispeva k zdravju svojih možganov. Skrb za možgane se začne zdaj – najbolje pa bi bilo, če bi se že včeraj.


Prvi znaki demence:

  1. postopna izguba spomina

  2. težave pri govoru (iskanje pravih besed)

  3. osebnostne in vedenjske spremembe

  4. upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije

  5. težave pri vsakodnevnih opravilih

  6. iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari

  7. težave pri krajevni in časovni orientaciji

  8. ponavljanje istih vprašanj v neskončnost

  9. spremembe custvovanja in vedenja

  10. zapiranje vase in izogibanje družbi

Vir: Primorske spominčice


Če tudi sami skrbite za osebo z demenco ali poznate nekoga, ki potrebuje podporo, niste sami. Pomoč je na voljo:

Zdravstvena služba:

  • Zdravnik družinske medicine

  • Patronažna služba

  • Zdravniki specialisti - nevrolog in psihiater

  • CDZO - Center za duševno zdravje odraslih

Socialna služba

  • Center za socialno delo

  • Socialno varstveni zavodi - Dom starejših

Nevladne organizacije in društva

  • Izobraževalna srečanja

  • Srečanja skupine za samopomoč

  • Informacije in svetovanje

  • Svetovalni telefon društva Spominčica 059 305 555 in njihova elektronska pošta: info@spomincica.si.

Vir: Primorske spominčice


Podkasti "Strašno hudi glasovi sprememb" nastajajo s podporo ministrstva za kulturo.

Prisluhnete jim lahko tudi v vseh aplikacijah za poslušanje podkastov. Tam lahko podprete tudi njihovo ustvarjanje. Atmosfero letošnji sezoni daje glasba zasedbe Masharik.


Podpri Strašno hude

Bi jih radi spoznali še več? Bi jih bili pripravljeni tudi podpreti? To lahko storite tu .

👇

Podpri

Vsaka donacija pomeni veliko. Ob vsaki bova tudi skočili do stropa. Obljubiva.