Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić

Stereotipe o pedagoškem delu, poučevanju in izobraževanju pojasnjuje Nina Krmac, docentka za področje pedagoške metodologije s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem.

Poučuje lahko prav vsak

Ne drži. Znanje o neki vsebini še ne pomeni zmožnosti poučevanja, saj to zahteva poglobljeno pedagoško, didaktično in metodično usposobljenost. Učitelj mora znati zapletene koncepte predstaviti jasno, razumljivo in dostopno tudi tistim, ki predznanja nimajo. Dober učitelj torej ni nujno tisti, ki ve največ, temveč tisti, ki zna svoje znanje učinkovito posredovati, spodbujati razumevanje ter prilagoditi pouk različnim učnim potrebam. Ob tem so nepogrešljive tudi osebnostne značilnosti: empatija, komunikacijske veščine, potrpežljivost in pristna želja pomagati učencem pri njihovem razvoju. Odločitev za poklic učitelja praviloma ne izhaja iz želje po materialnih dobrinah ali zunanjih motivacijskih dejavnikih, temveč predvsem iz notranjih motivov – želje po prispevanju k družbi, usmerjanju posameznika in spremljanju njegove osebne ter intelektualne poti razvoja. Zato uspešen učitelj ni vsakdo, temveč tisti, ki združuje strokovno znanje, pedagoško kompetentnost in globoko človeško razsežnost.

Tehnologija bo nadomestila učitelje

Ne drži. Tehnološki razvoj v izobraževanju je prinesel pomembne spremembe, saj digitalna orodja omogočajo individualizirano učenje, dostop do informacij in nove oblike poučevanja, ki so še pred desetletjem veljale za nepredstavljive. Vendar tehnologija – kljub svoji zmogljivosti – ne more nadomestiti bistva učiteljeve vloge. Šola je namreč vzgojno-izobraževalna institucija, katere namen presega zgolj prenos znanja. Poučevanje vključuje tudi oblikovanje moralnih vrednot, razvoj socialnih veščin, empatije, kritičnega mišljenja ter sposobnosti sodelovanja in reševanja konfliktov. Učitelj ne posreduje le vsebine, temveč ustvarja odnos, spodbuja radovednost, nudi čustveno podporo in usmerja posameznika v celostni razvoj. Tehnologija bo zato predvsem dopolnjevala delo učitelja in bogatila učni proces, ne bo pa ga nadomestila. V celotnem izobraževalnem procesu ostaja učitelj ključni usmerjevalec uporabe tehnologije, ki s strokovnim znanjem, pedagoško presojo in razumevanjem učnih potreb skrbi, da ta služi ciljem vzgoje in izobraževanja ter celostnemu razvoju posameznika.

Dekleta so boljša pri jezikih, fantje pa v matematiki

Deloma drži. Mednarodne raziskave PISA kažejo, da fantje v svetovnem in evropskem merilu v povprečju dosegajo nekoliko višje rezultate iz matematične pismenosti, pri čemer se razlike najizraziteje pokažejo na najvišjih ravneh dosežkov. Povprečne razlike so sicer majhne, a v večini držav statistično pomembne. V Sloveniji so rezultati med spoloma praviloma izenačeni, v zadnjem ciklu PISA 2022, so dekleta dosegla celo za eno točko boljši rezultat kot fantje, kar potrjuje, da pomembnih razlik v matematični pismenosti pri nas ni. Kljub temu se tudi pri nas na najvišjih ravneh še vedno pokaže nekoliko večji delež fantov, kar potrjuje, da so spolne razlike izrazitejše med najuspešnejšimi. Konsistentne ugotovitve prinašajo tudi rezultati mednarodnih raziskav TIMSS (Trends in International Mathematics and Science Study) in nacionalno preverjanje znanja. TIMSS dodatno ugotavlja, da imajo dekleta sicer bolj pozitiven odnos do šole in učenja, vendar fantje izkazujejo višjo raven samozaupanja in samoučinkovitosti pri matematiki. Povsem drugačna je slika pri bralni pismenosti, kjer dekleta dosegajo očitno višje rezultate tako globalno kot v Sloveniji. K temu prispevajo družbeno-kulturni dejavniki, med katerimi so ključni različni vzorci socializacije in pričakovanja okolja. Dekleta so pogosto bolj motivirana za branje, prej razvijejo bralne navade in so pri jeziku deležna več spodbud, medtem ko fantje pogosteje razvijajo samozavest pri logičnem mišljenju. Ti dejavniki pomembno oblikujejo učne poti in odločitve, zato razlike niso biološko pogojene, temveč rezultat širšega družbenega konteksta.

Strašno hudi nadaljujejo rubriko Vemo ali mislimo, da vemo. Začeli so jo v sezoni Strašno brihtnih, da bi z njo pomagali razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo. Na ta način ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja ter pomena znanja v družbi nasploh.

Preverite tudi:

Podkasti in druge medijske vsebine nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.

Vemo ali mislimo, da vemo: Poučuje lahko prav vsak