Vemo ali mislimo, da vemo: Belo vino sodi le k ribam, rdeče pa k mesu
Ilustracija: UI Microsoft Copilot.
Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić
Stereotipe o vinu pojasnjujeta prof. dr. Guillaume Antalick in doc. dr. Jan Reščič, raziskovalca na Centru za raziskave vina in predavatelja na Fakulteti za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici.
Jan Reščič
Guillaume Antalick
Foto: Fakulteta za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici
Starejše vino je vedno boljše.
Ne drži. Mnogo vin je pridelanih na način (in z namenom), da se jih porabi relativno hitro, v roku enega ali dveh let. Takšna, zlasti bela in rose vina, pa tudi rdeča, dejansko predstavljajo daleč največji obseg na trgu. Ta vina temeljijo na osvežujoči sadnosti, ki pa s časom nekoliko izginja. V tem primeru je mlajše vino boljše. Pri bolj kompleksnih vinih (na primer vina z bogatejšo aromatično strukturo, pridelana v stiku z drožmi, z zorenjem v lesenih sodih), pa se kakovost s starostjo na splošno povečuje. To velja zlasti za mnoga rdeča vina, ki potrebujejo čas, da se tanini zmehčajo, pa tudi za nekatera vrhunska bela in peneča vina, ki s časom pridobijo na kompleksnosti. Vendar ima to svoje meje in medtem ko nekatera od teh vin lahko dosežejo vrhunec kakovosti po enem ali več desetletjih, ima večina njih skromnejši potencial staranja, nekje med petimi in osmimi leti. Nazadnje je beseda »boljše« lahko tudi precej subjektivna, saj je ocena kakovosti osebna, za resnično cenjenje odličnih starejših vin pa je potrebna določena raven izkušenj.
Belo vino sodi le k ribam, rdeče pa k mesu.
Ne drži. Če bi bilo tako, bi bilo življenje sommelierjev precej dolgočasno. Bela vina imajo na splošno večjo vsebnost kislin, ki dobro uravnavajo maščobo in slanost. To je razlog, zakaj so bela in peneča vina na primer najboljša spremljava za številne sire. Dobro pa se podajo tudi k nekaterim jedem iz belega mesa in mnogim drugim jedem. Seveda je pri jedeh z morskimi sadeži verjetnost, da boste našli boljšo kombinacijo z belimi vini kot z rdečimi, večja. Vendar vas bo morda presenetilo, kako dobro se nekatera lažja rdeča vina podajo k nekaterim ribjim jedem. V Sloveniji imamo eno najboljših rdečih sort, kar zadeva spajanje vina s hrano. To je modra frankinja. Zelo dobro se podaja k vsem jedem, od azijske hrane do pice in bolj tradicionalne lokalne kuhinje z mesom ali brez. Po drugi strani je res, da je za rdeče meso varneje izbrati rdeče vino, čeprav lahko v nekaterih primerih določena bela vina ponudijo presenetljivo alternativo.
Če ima vino usedlino, je pokvarjeno.
Deloma drži. V resnici je to odvisno od vrste usedline. Številne vidne usedline pogosto vplivajo le na vizualni vtis vina, ne pa na njegov vonj ali okus. Kljub temu pa lahko pri nekaterih ljudeh povzročijo nelagodje, saj naša senzorična zaznava temelji na psihološkem vtisu, ki se ustvari v možganih. Najpogostejše so usedline vinskega kamna, ki nastanejo zaradi obarjanja slabo topnih soli vinske kisline. V Sloveniji večino potrošnikov takšne usedline ne motijo, če so neopazne. So pa v belih vinih manj zaželene kot v rdečih, kjer se zaradi barve vina manj opazijo. Na nekaterih tujih trgih pa prisotnost vinskega kamna v steklenici pomeni napako. Na drugi strani pa so usedline, ki so mikrobiološkega izvora (kvasovke ali bakterije), pogosto znak pokvarjenosti vina, saj vplivajo na njegov okus, aromo in stabilnost. Poudariti velja, da se vino lahko pokvari tudi brez vidnih usedlin.
Strašno hudi nadaljujejo rubriko Vemo ali mislimo, da vemo. Začeli so jo v sezoni Strašno brihtnih, da bi z njo pomagali razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo. Na ta način ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja ter pomena znanja v družbi nasploh.
Podkasti in druge medijske vsebine nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.