Vemo ali mislimo, da vemo: Prostovoljci morajo biti vedno na voljo
Ilustracija: UI Microsoft Copilot.
Avtorici: Klara Škrinjar in Maja Čakarić
Stereotipe o prostovoljstvu pojasnjuje Tjaša Arko, vodja projektov na Slovenski filantropiji.
Tjaša Arko, foto: osebni arhiv
Prostovoljci niso dovolj strokovni ali usposobljeni.
Ne drži nujno. Prostovoljska dela so zelo raznolika in zahtevajo različne stopnje usposobljenosti. Za spomladansko čistilno akcijo zadoščata dobra volja in pripravljenost pomagati, medtem ko v Ambulanti za osebe brez zdravstvenega zavarovanja prostovoljijo zdravniki. Tudi prostovoljni gasilci in člani gorske reševalne službe se pred delom temeljito usposobijo znotraj svojih organizacij. Verjamemo, da je lahko prostovoljec vsak, ne more pa vsak opravljati vsakega dela. Za določene naloge zadostuje dobra volja, za druge pa so nujna predhodna znanja in ustrezna usposobljenost.
Prostovoljci morajo biti vedno na voljo.
Ne. Prostovoljci se pred začetkom dela dogovorijo, koliko časa so pripravljeni posvetiti prostovoljstvu. Prostovoljci, ki vodijo tabore in letovanja, so na voljo v času letovanja in se aktivirajo tudi sredi noči, če je treba poskrbeti za otroke. Prostovoljci, ki nudijo učno pomoč ali obiskujejo starejše, se običajno zavežejo za uro ali dve tedensko, saj je le tako pomoč smiselna in vzdržna. Prostovoljec pa ima vedno pravico delo prekiniti ali ga odkloniti. Najdlje časa v prostovoljstvu vztrajajo tisti, ki si znajo svoj prosti čas dobro razporediti in ga imajo poleg prostovoljstva dovolj tudi za svoje hobije, družino in prijatelje.
Prostovoljno delo ni resno delo oziroma ga opraviš mimogrede.
To ni nujno res. Prostovoljske dejavnosti se med seboj močno razlikujejo. Nekatere so organizirane in zahtevajo predhodno usposabljanje ter odgovornost, na primer prostovoljstvo na svetovalnih telefonih ali pri Hospicu. Po drugi strani pa vsak izmed nas lahko ponudi preprosto pomoč v svoji okolici: pelje sosedo v trgovino, razloži sošolcu matematičen račun, pobere odpadke, na katere naleti na sprehodu po gozdu ali pripravi paket za Božička in dedka Mraza. Možnosti za delo, ki ga opravimo brez plačila, ker želimo prispevati k dobrobiti drugih ali skupnosti, je veliko.
Strašno hudi nadaljujejo rubriko Vemo ali mislimo, da vemo. Začeli so jo v sezoni Strašno brihtnih, da bi z njo pomagali razbiti takšne in drugačne trdovratne zmotne predstave o zapletenih poklicih, področjih ali temah, s katerimi se ljudje ukvarjajo. Na ta način ozaveščajo javnost o pomenu raziskovanja in izobraževanja ter pomena znanja v družbi nasploh.
Podkasti in druge medijske vsebine nastajajo s podporo Ministrstva za kulturo.