Foto: Matej Povše
#101
V poletnem buhtenju narave ne vidi zgolj življenja, ampak prepoznava drevesa, ki se v vročini dušijo in pripravljajo na svoj konec. Naravo razume kot prostor neposrednega kroženja med nastajanjem in umiranjem.
O »majhnih skupnostnih čudežih« na Gorenjskem, normalizaciji pogovora o odhajanju in spoznanju, da nam čas, preživet ob umirajočem, ne jemlje energije, temveč nas energetsko napolni.
Eno leto po poginih psov v Bohinjskem jezeru novi primeri nevroloških obolenj, raziskovalci pa so potrdili tudi, da so v vzorcu gošče našli cianobakterije iz rodov s toksičnim potencialom. Ti izsledki razgaljajo vrzeli v sistemskem nadzoru kopalnih voda.
Danes morda pozabljeni obred umivanja lobanj in podoba bele cule, v katero je zavita, zbuja nelagodje, vendar je prav ta neposreden fizični stik ljudem pomagal premagati eksistencialno tesnobo in sprejeti naravni življenjski krog.
#101 V poletnem buhtenju narave ne vidi zgolj življenja, ampak prepoznava drevesa, ki se v vročini dušijo in pripravljajo na svoj konec. Naravo razume kot prostor neposrednega kroženja med nastajanjem in umiranjem.
#100 V sklepni epizodi serije Cianokast novinarji razgrnemo, kaj monitoring cianobakterij pove o naših vodah in zakaj so uporabniki mnogih priljubljenih voda v Sloveniji pogosto prepuščeni samim sebi.
#99 Kako lahko organizmi, ki so ustvarili kisik in omogočili življenje na Zemlji, zdaj vplivajo na zdravje ljudi in njihovih ljubljenčkov? V drugi epizodi se podamo v laboratorij Nacionalnega inštituta za biologijo, kjer raziskovalke razkrivajo fascinanten svet cianobakterij in hkrati opozarjajo, da nas lahko na pogled kristalno čista tudi prevara.
#98 Lep poletni dan na priljubljenem Zelenem jezeru se je za psičko Verono čez noč spremenila v boj za preživetje. Prva epizoda tridelne podkast serije kaže, kako lahko nevidni strupi v vodi in sistemska neurejenost ogrozijo zdravje kopalcev in njihovih ljubljenčkov.
#97 Idejni vodja, producent in fotograf projekta Facing Death - Soočanja s smrtjo s sodelavci ustvarjajo estetsko dovršene diptihe: dve fotografiji iste osebe, kjer portret živega človeka zre neposredno v svoj posmrtni obraz.
#96 Dočakali smo smrt, dočakali smo »končni« konec, a majhni konci se v našem telesu dogajajo ves čas. Kako se razlikujejo od tistih zadnjih? Kaj se zgodi, ko bi se moralo nekaj končati, pa vztraja? In ko pravi konec pride, kaj nas razgradi in kako?
No. 098 • V šesti, zadnji epizodi podkasta se prestavimo za okroglo mizo, kjer so sogovornice razprle vprašanje, kako so ženske skozi zgodovino vstopale v znanost in kako moškocentrične strukture še danes oblikujejo raziskovalno delo.
No. 097 • V peti epizodi podkasta se preselimo v sedanjost. Pokažemo, kako hitro se lahko zgodovina ponovi tudi tam, kjer bi pričakovali napredek. Če je tranzicija nakazovala na feministične preboje, današnji čas pokaže drugačno sliko: stari vzorci moči se vračajo v novi, digitalni preobleki.
No. 096 • V četrti epizodi podkasta vstopamo v čas tranzicije. To je čas evforije, novih svoboščin, padcev zidov. Preverjamo, kaj se je na teh temeljih začelo graditi in kako čvrsta je v politično demokratičnem in ekonomsko kapitalističnem sistemu struktura, v kateri danes delujejo raziskovalke in znanstvenice.
No. 095 • V tretji epizodi podkasta vstopamo v turbulentno 20. stoletje. Preverjamo, kako je socializem s sistemskimi rešitvami, brezplačnim izobraževanjem, javnim varstvom, porodniško, ustvaril pogoje za skokovit vzpon žensk v znanosti.
No. 094 • V drugi epizodi podkasta pripovedujemo, kako so si ženske v 18. in 19. stoletju utirale pot v svetu, kjer sta bila »znanstvenik« in »razum« rezervirana za moške. A nekatere so izbrale izobrazbo in raziskovanje in vztrajno soustvarjale znanost.
No. 093 • V prvi epizodi novega podkasta vas popeljemo skozi čas, kjer se iz meglic preteklosti stopajo ženske, ki so ustvarjale, raziskovalke, premikale meje, čeprav so bile ob robu javnega prostora in pogosto spregledane, pozabljene, izbrisane.
”
V žepnem vodniku boste našli priročne nasvete za preverjanje trditev: preproste in uporabne napotke za vsakogar in za vsak dan. Pomagali so jih izluščiti občanski znanstveniki in znanstvenice.
Ob zaključku projekta Modrosti pod lupo smo s sogovorniki razpravljali o tem, kdo si lasti naše skupno znanje, zakaj stroji ne prevzemajo odgovornosti za informacije, ki nam jih ponujajo.
Pogovor z Zarjo Muršič o projektu Modrosti pod lupo, v sklopu katerega smo ugotavljali, komu in zakaj danes sploh še verjamemo.
Pogovor s Petrom Kuntaričem o ustvarjanju za projekt Modrosti pod lupo in vlogi vizualne komunikacije v znanosti.
Kaj se dogaja v telesu umirajočega v zadnjih mesecih, tednih, trenutkih pred smrtjo. In zakaj je koristno, da smo o tem poleg svojcev seznanjeni vsi.